Glasba
Tipke zunaj računalniškega sveta
Glasba, ki me spremlja že od zibelke
Ljudska in narodnozabavna glasba sta v mojem življenju prisotni, odkar pomnim. Že od malih nog smo z družino doma in v avtu radi poslušali domače viže, zato mi je bil ta melos položen skorajda v zibelko. Harmonika v naši družini namreč nosi izjemno velik in globok pomen, saj nisem edini, ki je v njej našel svojo strast. Igrajo jo tudi moj stric, kar dva bratranca ter moj mlajši brat. Še posebej izstopa stric, ki ne le igra, temveč piše in ustvarja celo svoje avtorske pesmi. Te so večinoma priložnostne narave, saj z njimi rad preseneti slavljence za rojstne dni, včasih pa kakšno čudovito melodijo posveti tudi svoji ženi. Ta močna družinska povezanost z glasbo je zagotovo oblikovala moj spoštljiv odnos do tega inštrumenta.
Bratrančev navdih in moji glasbeni začetki
Kljub temu, da me je glasba obdajala vedno, sem se za aktivno igranje odločil nekoliko kasneje. Moja glasbena pot se je zares začela šele v prvem letniku srednje šole. Glavna pobuda in največja inspiracija je bil eden izmed mojih bratrancev. Z velikim občudovanjem sem ga namreč opazoval, ko je na raznih veselicah in žurih vzel v roke harmoniko. Imel je tisto pravo karizmo in neverjetno moč, da je z glasbo v trenutku privabil ljudi k sebi, ustvaril nepozabno, sproščeno vzdušje in z njimi na ves glas pel. Želel sem si, da bi tudi sam nekoč znal tako povezovati ljudi. Tako sem dobil svojo zvesto spremljevalko – čudovito rdečo Rutar Tolminko, letnik 2000, katere zven me vedno znova prevzame.
Samouk na poti do popolnega zvena
Na to glasbeno pot sem se podal popolnoma kot samouk. Brez uradnega glasbenega predznanja in učitelja so začetki zahtevali veliko potrpežljivosti, izostritev posluha in nešteto ur samostojne vaje. A ker harmoniko resnično neizmerno rad igram, mi ta trud ni bil nikoli odveč in se ga nisem ustrašil. Vsak nov osvojen komad, vsak pravilen prehod med basi in tipkami je bil zame osebna zmaga. Učenje na pamet in po posluhu mi je dalo svobodo, da glasbo začutim na svoj edinstven način.
Od šolskih odrov do družinskih praznovanj
Danes harmoniko raztegnem z največjim veseljem in ponosom. Svoj talent rad delim z drugimi, zato sem večkrat pogumno stopil na oder in nastopal na raznih šolskih prireditvah na naši srednji šoli ERŠ. Moji zvoki so med drugim popestrili proslave ob koncu šolskega leta ter poskrbeli za praznično vzdušje na šolskih božičnih prireditvah. Seveda pa harmonika ne sme manjkati niti v domačem krogu. Redno in z veseljem zaigram na družinskih praznovanjih in rojstnih dnevih svojih prijateljev. Občutek, ko s svojo Rutarco poskrbim za dobro voljo, ko se obrazi nasmejijo in ko vsi prisotni skupaj v en glas zapojemo, je zame preprosto neprecenljiv in je tisto, kar daje mojemu igranju pravi smisel.
© 2026 Nejc Krašna — Pravice so pridržane